S PROJEKTOM SKUM V LJUBLJANO
(Projekt Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo)
SLOVENSKI GLEDALIŠKI INŠTITUT
V ponedeljek, 14. 5. 2018, smo se 5. in 6. razred ob 7.00 zjutraj odpravili z avtobusom v Ljubljano na ogled Slovenskega gledališkega inštituta.
Tam smo si šli 6. razred najprej ogledat zgodovino gledališč na Slovenskem, medtem pa so si petošolci ogledali arhiv gledaliških del. Gospod jim je povedal nekaj o tem, kako so nekoč snemali gledališke igre. Potem je sledila delavnica Gledališki detektivi. Oba razreda sta se razdelila v osem skupin po pet učencev in postali smo detektivi. Vsaka skupina je dobila delovni list, ki so ga morali čim prej rešiti. Potem so ga vrnili gospe, ki ga je pregledala. Skupina, ki je prva pravilno rešila vse delovne liste, je zmagala. Pridno in hitro smo jih reševali. Nekatere naloge so bile precej težke.
Ko smo vsi končali, smo se odpravili proti Slovenskemu šolskemu muzeju.
PIA, 6. razred
SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ
Ko smo prispeli v šolski muzej, nam je prijazna gospa na kratko povedala navodila. Nato smo se oblekli v oblačila, ki so jih imeli nekoč, in se odpravili v učilnico. V učilnici nam je prijazna gospa povedala še, kako bomo morali pozdraviti učiteljico, ki bo prišla v razred. Povedala nam je tudi, kako moramo odgovoriti na učiteljičino vprašanje. Ko je odšla, je v razred vstopila učiteljica, ki nas je učila, kot so učili pred stotimi leti naše babice in dedke. Učiteljica je vstopila v razred in vsi smo vstali ter jo v en glas pozdravili: »Dober dan, gospodična učiteljica.«
Učiteljica nam je odzdravila in pričeli smo s poukom. Bila je zelo stroga. Učila nas je lepopis in dobili smo liste, na katerih so bile zapisane črke in te črke smo morali zapisati tudi mi. Za vsako črko smo morali povedati eno žival. Učiteljica je vprašala, katera ptica se začne na črko s. Jaz sem namesto ptice rekla eno drugo žival. Za kazen sem morala klečati na koruzi. Bilo je malo neprijetno, saj sem nekaj časa gledala v zid. Dva učenca pa sta nekaj časa sedela na oslu in morala sta se naučiti na pamet takratna šolska pravila. Učiteljica je na začetku pregledovala roke, če so umazane ali ne. Učiteljica, ki je imela nalakirane nohte, je bila kregana, in učiteljica, ki je imela na rokah prstane, je bila tudi kregana. Ko se je pouk zaključil, smo se od učiteljice še poslovili: »Na svidenje, gospodična učiteljica.«
Učiteljica je odzdravila in odšla iz razreda. Ko je odšla, smo se preoblekli in se počasi odpravili na avtobus. Domov smo prispeli varno, a kljub temu utrujeno.
Obisk šolskega muzeja je bila zanimiva preizkušnja, saj smo videli in doživeli, kako je pouk potekal nekoč.
HANA in KAJA, 6. razred
Galerija
